Udeležencem filmsko-kritiške delavnice »Ostrenje pogleda« je v okviru FeKK – festivala kratkega filma v Ljubljani estonski producent in režiser Peter Murdmaa predstavil svoj pogled na kratki film.

Peter Murdmaa

Začel je s primerjavo kratkega (igranega) in celovečernega filma. Meni, da kratki film avtorju ponuja več ustvarjalne svobode kot celovečerec, saj gre pri tem za večje vsote denarja in več ljudi odloča o tem, kako se te razporejajo. Prav tako je izpostavil, da so festivali kratki filmov bolj za ljubitelje umetnosti kot pa za širše občinstvo. Postregel je tudi s primerjavo filma in literature, v kateri so zvrsti, kot npr. haiku, novela, aforizem ipd., smatrane kot enakovredne daljšim formam ter da kratki filmi, tako kot celovečerci, sodijo na filmsko platno. Dodal je še, da so mu v splošnem kratki filmi ljubši od celovečercev.

Zaveda se, da večina filmskih režiserjev začne s snemanje kratkih filmov in kasneje presedlajo na daljši format, a temu oporeka, saj, kot je že poudaril, meni, da je kraki film enakovreden celovečernemu (in da ni zgolj vaja v filmskem ustvarjanju).

Vprašali smo ga tudi po mnenju o filmskih šolah, na kar nam je odgovoril: »Če hočeš kršiti pravila, jih moraš prej poznati.«

Nekaj nasvetov je podal tudi glede ustvarjanja kratkih filmov. Meni, da kratki film ne sme biti prenasičen z idejami, obravnaval naj bi le eno temo in gledalca pustil z odgovorom ali odprtimi vprašanji.

Kot vir inspiracije je omenil Quentina Tarantina in Jima Jarmuscha. Na festivalu FeKK si je pred tem že ogledal nekaj filmskih sklopov in izpostavil film Vis á vis (Miha Likar, 2016).