Pismo stricu

V kratkem animiranem filmu Stric Tomas šteje dneve (Uncle Thomas: Accounting for the Days, 2019) portugalske režiserke Regine Pessoa sledimo režiserkinim spominom iz otroštva. Spominja se nepozabnih trenutkov, ki jih je preživela s svojim nenavadnim stricem, vožnje z motorjem po makovih poljih, risanja na steno ob ognju … 

Ob tem stric med neurejenimi številkami v mislih išče zaporedja in med njimi skuša najti smisel. Sence, ki jih pred spancem opazuje na steni se nenehno levijo v številke, ki ga trpinčijo. Vsak dan mora pravilno izvesti rutino, si umiti roke in do podtankosti očistiti vsak del telesa. Občasno zapiše pisma, ki jih nikoli ne odpošlje.

Tankočutna animacija je poklon avtoričinem stricu Tomasu, ki je trpel za obsesivno kompulzivno motnjo. Zdi se, da male nečakinje motnja stica ne zmnoti, predsodki okolice zanjo niso pomembni: “Za njih si bil nihče, bil si neuporaben. Zame si bil neverjeten.”

Za izdelavo filma in rekonstrukcijo prostorov je avtorica izhajala iz fotografij resničnih krajev, družinskih fotografij, spominov in zapisov iz stričevega dnevnika. Vizualna podoba je bogata, goste linije pisala ustvarjajo močne kontrastne slike, ki ob udarnem zvoku violin popeljejo v Tomasov in Reginin svet. Avtorica obravnava motnjo ljubeče in človečno, saj gre za njej ljubo osebo. Film prikaže iskren odnos in njuno tesno navezanost. Razposajenost deklice otopli Tomasovo stisko in obarva pust črno bel svet števil.