Pokalice in stik jezikov

Zgodnje najstništvo je za vsakogar po svoje težavno. Film hrvaške režiserke Nikice Zdunić 13+ (2016) to obdobje prikaže z izseki iz življenja deklic Janke in njene najboljše prijateljice Zorane. Da gre za sodobne najstnice, nakaže format filma, ki spominja na med mladimi priljubljeno mobilno aplikacijo Instagram.

Film vzpostavlja precep med njunim otroškim obnašanjem in tematiko pogovorov, ki tečejo predvsem o spolnosti. Med lizanjem lizik, ki jih namakata v pokalice, se na primer pogovarjata o poljubljanju. Zorana prosi Janko, naj potipa njen jezik s svojim jezikom, da bi ugotovila, če je dovolj mehak za poljubljanje. Ko se po nekaj poizkusih končno le dotakneta z jeziki, odskočita in se smejeta, kako ogabno je bilo.

Nežni odtenki pastelnih barv nakažejo navidezno lahkotnost in brezskrbnost obdobja med otroštvom in mladostništvom, ki ga poudari tudi prizor, ko Janka dobi menstruacijo in ne ve točno, kaj storiti. Zdi se, da se Zorana bolje znajde, o njej namreč krožijo različne govorice, ki pričajo o izkušenosti s fanti. Janki samosvojost nakaže prizor, ko na baletnih vajah pogumno sama odpleše posebno koreografijo brez prijateljice, čeprav je namenjena za dvojico. Njeni gibi, ki se ne skladajo z baletom, se soplesalkam zdijo čudni in brezvezni. Na zabavi se ne vklopi.

Čeprav film deluje sodobno, bi se z junakinjo lahko poistovetila marsikatera deklica ne glede na čas, v katerem je odraščala. Film namreč prikaže univerzalna najstniška občutja, ki jih je občutila tudi avtorica sama. V prihodnosti namerava posneti 16+.