Poljska še ni izgubljena
V srcu Poljske se nahaja regija Aleksandrów Kujawskiv, kjer živijo tudi čistokrvni patrioti. Mednje sodijo predsednik lokalne kulturne skupnosti, duhovnik in ljubiteljska pesnica. Odločijo se izmeriti raven patriotizma v domačem kraju. Organizirajo tekmovanje, v katerem krajani vsak na svoj način »pokažejo svoj patriotizem«. Priprave in izvedbo dogodka dokumentira Agnieszka Elbanowska, ki z montažo v film Poljsko (Polonez, 2016) prikrade svoj oster, posmehljiv odnos do tematike.
Film odlikuje posebna situacijska komika, ki jo Elbanowska vzpostavlja s kombiniranjem nepovezanih podob. S sugestivno montažo zlepi odzive likov drug na drugega, s čimer ustvarja nerodne situacije, ki se v resnici niti niso zgodile. Izredno komičen je recimo že sestanek o organizaciji in imenu tekmovanja. Bližnjemu planu predsednika kulturne skupnosti, ki se somišljenikom izpove, da se mu prijatelji smejejo vsakič, ko jim govori o patriotizmu, sledita podobi starejšega moškega, ki odsotno prikima in pesnice, ki se potrto zamisli. Kasneje duhovnik v off-u predlaga, naj razmislijo o bolj poetičnem naslovu. Pesnica vzneseno izusti daljši naslov, v katerem povzame svoje videnje, vmes pa se prikažeta obraza starejših gospodov – prvi si oblizne ustnici, drugi se za trenutek rahlo našobi. Duhovnik iz off-a podeli svoj pomislek glede dolžine naslova, ob nerodni tišini pa se za kratek čas pojavijo podobe zmedenih udeležencev sestanka. Komično je tudi sosledje velikega plana pesnice, ki se na glas sprašuje, kaj se dogaja z njeno deželo, in totala, v katerem so na železniški postaji poleg nje nezainteresirani moški, ki jim radostno pojasni svoj nastop.
Posmehljiv odnos avtorice se kaže tudi v odločitvi, kaj postaviti v ospredje. Elbanowska namreč ne prikrije napak pri pripravi in izvedbi tekmovanja. Pokaže na nerodnost organizatorjev, ki jim ob okraševanju dvorane pade velika zastava, ter samega poteka tekmovanja – obiskovalci zehajo, starejši tekmovalec prične govoriti takoj po prihodu na oder, čeprav je mikrofon usmerjen v povsem drugo smer, po koncu svoje točke pa se s korakom nazaj zaleti v košaro z rožami. Bolj kot oster napad na patriotizem je Poljsko dobra šala na račun ožje skupinice predanih lokalnih kulturnikov, ki jih po slučaju druži ljubezen do lastnega naroda.