V črnobelem kratkometražcu legenda jugoslovanskega filma Dušan Makavejev na domiseln način seznani z razmerami v gigantu takratne živilske industrije, zagrebškem Krašu. Spremljamo dečka Ivico, ki obišče tovarno čokolade in slaščic, si radovedno ogleda vsak delček proizvodnje, zvedavemu pogledu pa ne uide niti zbor delavcev podjetja.

Kaj je to delavski svet? (Što je to radnički savjet?, Dušan Makavejev, 1959)

»Med odmorom po drugi uri drugošolec Ivica vpraša učitelja: Kaj je to delavski svet?«1

Razredni učitelj dečka raje kot z lastno razlago popelje v realnost delavskega sveta. Vprašanje dečka spominja na animirano serijo Pipi in Melkijad (glas jima za slovenske gledalce posoja Jurij Souček), kjer radovedni Pipi od modrega Melkijada dobi vedno enak odgovor: »Pridi, pokazal ti bom.«

Enako se zgodi tudi v Makavejevem filmu, ko se deček naenkrat znajde pred vhodnimi vrati tovarne Josip Kraš.

Postavlja se vprašanje, ali je bil sam začetek filma morda sprva njegov konec. Povsem mogoče bi bilo, da je deček imel priložnost srečati se s proizvodnjo in razmerami v njej. Ker pa je bil premajhen in premlad za teme, ki jih obravnavajo zbori delavcev, so mu vrata zasedanja ostala zaprta. Kljub temu, da je zasedanje skrivoma opazoval skozi podstrešna okna tovarne, izrečenih besed ni mogel slišati in tako je lahko le ugibal.

Zanimivo glede na dečkovo starost je, da si za sopotnika na sladki ekskurziji ni izbral kakšnega od sovrstnikov ampak s seboj vzame nekaj let mlajšo deklico Majo. Odločitev pri kolegih opraviči v smislu, da je Maja še majhna in ne bo pojedla veliko čokolade in da so filmi brez deklet dolgočasni. Deklica deluje kot filmska diva. Govorijo predvsem njene velike žareče oči. Zaradi dolgih las, spetih v dva štrleča čopka, in oblekice z velikimi pikami zgleda kot Pika Nogavička in stripovska junakinja Čenča avtorja Jožeta Trobca obenem. Pripovedovanje o tovarni skozi otroške oči deluje hudomušno.

Kadri, v katerih kamera nekajkrat zapored izostreno prikaže opozorilne napise v tovarni vzbujajo občutek, da na vsakem koraku na delavce preži nevarnost (sladki vsebini navkljub). Ivice opozorila ne zanimajo kaj dosti – poseže v stroj za pripravo čokolade, poliže celo njegov obod.

Kljub temu, da v filmu svoje vtise ob obisku živilskega obrata strne otrok, gre po njegovih besedah za »resen film o resnih stvareh, ki ga lahko gledajo tudi odrasli.« Kljub vedrosti, ki jo film z vstopom v otroški svet ohrani ves čas, gre za realen in neolepšan prikaz proizvodnje čokolade.


  1. Vprašanje izreče glas v off-u, ki deluje kakor glas učitelja.