Prehod na novo
Jean-Luc Godard se v svojem celovečernem prvencu Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960), za katerega je zgodbo napisal njegov novovalovski kolega François Truffaut, osvobodi vpliva italijanskega neorealizma, ki je zaznamoval francoski povojni film, in preide v nekoliko bolj abstraktno filmsko govorico, še vedno pa se dotika izredno življenjskih tem. Avtor raziskuje razmerje med moškim in žensko, posameznikom in oblastjo ter navideznimi prijatelji v poslovalnici. V odnosu med mlado ameriško novinarko Patricio Franchini (Jean Seberg) in Francozom, občasnim tatom Michelom Poiccardom (Jean-Paul Belmondo) avtor obravnava temi zločina in ljubezni.
V filmu Godard prepleta značilnosti večih žanrov – kraja na začetku film nakazuje na gangsterski film, a s prihodom v Pariz avtor našo pozornost preusmeri na razmerje med Patricio in Michelom. S stopnjevanjem ritma glasbe in dinamičnim premikanjem kamere v poslovalnici doseže napetost trilerja, prizori v hotelski postelji pa so komični in predvsem romantični. S pomočjo ohlapnega scenarija igralca dosežeta izredno spontanost in človeškost.
Godard se pokloni mnogokateremu avtorju iz različnih zvrsti umetnosti, ki so postavljali svojevrsten in za svoj čas nov pogled na umetnost in svet. Omenja več velikih literatov iz začetka 20. stoletja, kot so Ezra Pound, William Faulkner in Walt Whitman, pokloni se slikarjema, Pierru Augustu Renoirju in Pablu Picassu, v ozadju hotelske zobe pa je vidnih več filmskih plakatov. Posebno pozornost posveti tudi Bachu in Mozartu. Godard izhaja iz tradicije, a obenem gradi novo.
Predvsem je privlačno ljubezensko razmerje mladega para. Patricia je bolj sproščena in navihana, medtem ko je Michel veliko bolj absurden lik. Michelova dejanja so odvisna od občutja in niso racionalno premišljena, odvisna so od vzgiba v danem trenutku. Kljub temu da Michel policista ubije, da bi se izognil zaporu, izraz na storilčevem obrazu izdaja grozo in obup nad lastnim dejanjem. V odnosu para se prepleta novodobnost, sproščenost in globalnost, ki jih prinaša Amerika, in evropska, oziroma francoska tradicija starega sistema.