Preljubi avto

Od izuma prvega avtomobila je minilo 250 let – leta 1769 si je Nicholas-Jospeh Cugnot zamislil prevozno sredstvo, ki je tako kot vlak delovalo na paro. Tehnologija je potrebovala še dobrih 100 let do izuma avtomobila, ki ga je poganjal bencin, leta 1913 pa so v podjetju Ford Motor Company izdelali prvi serijski avtomobil. Z razvojem avtomobilske industrije, ki je avto s privilegija premožnejših postavila na mesto osnovne dobrine vsakega gospodinjstva, se je spremenil tudi naš odnos do avtomobila.

Avtomobil je postal tudi skoraj obvezen element vsakega filma in v Kratkih rezih (Urša Menart, Kukla, Mitja Mlakar, Jure Dostal, Simona Hamer, 2019) so organizatorji za prostor dogajanja izbrali ravno avto, v katerem mora priti do razhoda nekega odnosa. Večina ustvarjalcev si je avto zamislila le kot prostor, dva izmed šestih filmov prevozno sredstvo postavita v ospredje. Črno-beli Lahko noč, prijatelj prikaže oseben odnos med voznikom in njegovim audijem, v filmu O sole mija pa razpadajoči rdeči jugo simbolizira ljubezen starejšega para, ki v avtu tudi živi. Njuno zvezo prikažejo dejanja, kretnje in mimika – film ne vsebuje dialoga, edinokrat, ko se oglasita, je, da preverita, če sta z avtom še uglašena. V komičnem prizoru mož s francozom udari po odbijaču, da zazveni, par pa mora zadeti pravi ton.

V Lahko noč, prijatelj prav tako ni dialoga, banalne misli voznika izzvenijo v off-u. S tonom spominjajočem na Batmana, film smeši lik »pravega moškega«, ki ne potrebuje drugega kot dober avto. Ko ponosno sedi v svojem audiju in opazuje svojega sina, ki s sladoledom zamaže sovoznikov sedež, se razkrije izredno ljubeč odnos do audija. Slednji je veliko več kot le prevozno sredstvo, vsaka kaplja sladoleda na usnju voznika zaboli, vendar ničesar ne reče. Komična je tudi izbira lokacije – avto, parkiran pred običajno predmestno hišo, v razmerju do uporabe črno-belih tonov in globokega glasu, ki vsako misel kljub njeni plehkosti naredi dramatično, vzpostavlja diskrepanco. Zdi se, da avtor z vsemi temi elementi želi subvertirati intimno navezavo na avto, ki je pogosta v akcijskih filmih. V njih se običajno med avtom in voznikom vzpostavi eden izmed dveh odnosov: bodisi sta najboljša prijatelja, pri čemer avto pogosto prevzame vlogo partnerja, skupaj se borita proti zlu (na primer Sam Witwick in Čmrlj v franšizi Transformerji [Transformers, 2007–2017] ali pa David Hasselhoff in Kit v Vitezu za volanom [Knight Rider, 1982–1986]). V drugem primeru pa voznik avto naziva z ženskim imenom, pri vžigu motorja pa ta »zaprede« pod pritiskom na gas. James Bond tako v Vohunu, ki me je ljubil (The Spy Who Loved Me, 1977) izum prebrisanega Q-ja, tokrat hibrida med podmornico in avtom, naziva z »Mokro Nellie«, poimenovano po angleški igralki plesalki, komedijantki, znani po njenih tesnih oblekah in ekscentričnosti1. Bolj skrajen primer take intimne zveze predstavlja Christine (1983) Johna Carpenterja, v katerem se Christine (avto) tako naveže na svojega novega lastnika, da je iz ljubezni in ljubosumja pripravljena umoriti kogarkoli, ki jima pride preblizu.

V obeh kratkih filmih se komičnost stopnjuje. V Lahko noč, prijatelj daje ljubeča dikcija voznika do avtomobila občutek, da naj bi bil avto ženskega spola, vendar ko tudi ta spregovori, pride do preobrata – izkaže se, da globoki moški glas (v off-u) pripada avtu, pri čemer nastopi homoerotični moment, v katerem avto zavzame mesto »alfa samca«. Namesto ukročene Christine ali Mokre Nellie audi predstavlja mačističnega tipa, za katerega si prav lahko predstavljamo, kako bi z enakimi komentarji, kot jih voznik običajno daje avtu, ko ga naziva kot žensko, komentiral svojega voznika – na primer, kako »trzne pod vžigom motorja«. Avto zapelje tudi v O sole mija, v katerem naveličana žena med moževim popoldanskim spancem opazuje tuj modri jugo2, ki jo vzburja. Pri tem ni važno, kdo je v avtu, tako kot njun rdeči jugo predstavlja njuno zvezo, modri jugo predstavlja drugačno življenje. Zveza pa gre po zlu skupaj z rdečim jugom, ki ga jezni mož pahne po hribu navzdol, ko izve za njeno skrivnost.

V obeh filmih avto igra osrednjo vlogo – v prvem prevzame vlogo partnerja, v drugem pa cele zveze, pri čemer oba prikažeta skrajnosti človekove navezanosti na predmet, ki je v letih od svojega nastanka postal veliko več kot prevozno sredstvo.

1.  »Nellie Wallace«. Dostopno na: https://en.wikipedia.org/wiki/Nellie_Wallace, pridobljeno 20. 08. 2019.
2. Op. mentorice: Opravičujemo se za nepoznavanje znamk avtomobilov.