Pripoved obraza

Nikoli redko včasih vedno (Never Rarely Sometimes Always, 2020) je intimen prikaz dveh najstnic, ki potem, ko izvesta, da v Pensilvaniji brez dovoljena staršev ni mogoče narediti splava, odideta v New York. Predvsem v New Yorku se znajdeta v neprijetnih situacijah, zato film preveva nerazložljivo nelagodje.

Čustva in občutja liki kažejo skozi obrazno mimiko, komunicirajo predvsem s pogledi. Zdi se, da film gradijo veliki plani protagonistke, ki le redkokdaj spregovori. Na primer v prizoru, v katerem ji zdravnica postavlja zelo osebna vprašanja, kamera vztrajno počiva na njenem obrazu.

Prizor z dolgim kadrom pritegne pozornost predvsem zato, ker je vse do te točke montaža filma hitrejša in neopazna. Zdravnica ji v off-u postavlja vprašanja, a nanje sploh ne odgovarja. Na njenem obrazu je skozi mikromimiko mogoče zaznati stopnjevanje njenih čustev. Zazdi se, da se je Autumn prisiljena sprijazniti s situacijo. Trenutek priča o tem, da je potisnjena v brezizhoden položaj.

Obrazna mimika melanholičnih junakinj dokaže, da je z malo besedami mogoče povedati veliko. Kljub sporni temi je zelo malo dramatične napetosti. Film zaznamuje umirjen, skoraj melanholičen tempo brez razgibane dramaturgije, vrhov. Tematike ne olepša ali prikaže črno-belo, temveč jo obravnava zrelo, kot je zrel tudi odnos likov na situacijo.