Kratkemu filmu Žabja balada (Balada de um Batráquio, 2016) portugalske režiserke Leonor Teles, katere oče izhaja iz romske družine, daje dokumentarno in avtobiografsko noto nabor arhivskih posnetkov romskih družin. Film ima nenavaden začetek. Prisluhnemo basni, ki nekoliko spominja na pravljico bratov Grimm Žabji kralj.

»Nekoč, še pred prihodom ljudi, so bila vsa bitja svobodna in sposobna sobivanja,« umirjeno pripoveduje moški glas v ozadju. »Vse živali so se družile med seboj in bile neizmerno srečne. Samo ene izmed njih nihče nikoli ni povabil na slavje. Bila je žaba. V besu, ker ni prenesla krivice, ki se ji je godila, se je napihnila do te mere, da jo je razneslo. Njena debela, grda koža je prekrila vse.«

Žabja balada (Balada de um Batráquio, Leonor Teles, 2016)

Teles v filmu primerja življenje portugalskih Romov nekoč in danes, načne pa tudi vprašanje njihovega življenja v prihodnosti. Režiserka izhaja iz predpostavke, da tako žabe kot Romi (sami sebe imenujejo cigani) pod nobenim pogojem ne bodo ostali neopaženi. Da preklop iz idilične basni v realnost ne bi izpadel umetno, vanjo vstopamo postopoma. Sprva spremljamo regljanje žab v ribniku, kjer kljub intenzivni poraslosti z lokvanji in drugim zelenjem, očem ne ostanejo skrite. Kot bi se hotele iz oči v oči srečati z nami, se v kadru pojavijo zgolj žabje oči.

V nadaljevanju spremljamo vzporedno pojavnost žab in Romov, le da so tokrat žabe keramične in jih tudi zaradi njihove velikosti opazimo še lažje od živih. V prostorih, kot so frizerski salon, trgovine, okrepčevalnica ipd., se pojavijo, ker Romi tu niso zaželeni. Kipci žab delujejo celo kot neke vrste opozorilni znak, ki jim prepoveduje vstop. Pojavi se fant, ki sredi belega dne teka od lokala do lokala, kjer »ugrabi« vse žabe in jih pomeče na tla, da se raztreščijo. Na simbolni ravni je njegov tek mogoče razumeti, kot da je čas za doseganje sprememb na področju romske problematike omejen, medtem ko bi črepinje lahko povezali s pozivom, da bi morala družba Romom omogočiti nemoten dostop do osnovnih storitev in enakovredno vključevanje.