Spirala sovraštva in norosti
Baby Jane (Bette Davis) je prikupno plavolaso dekletce, ki v razprodanih gledaliških dvoranah pod budnim očesom svoje tihe, ponižne in ljubosumne sestre Blanche (Joan Crowford) zabava množice.
Leta minejo in vloge se zamenjajo. Blanche, ki je otroštvo preživela v senci svoje sestre, postane slavna igralka, Jane pa utone v pozabo. To je prvi izmed preobratov, ki v filmu Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What Ever Happened to Baby Jane?, 1962) Roberta Aldricha kažejo na večplastnost njunega odnosa. Kmalu zatem se situacija znova obrne. Neke noči, ko se skupaj odpravljata z zabave, pride do prometne nesreče, ki naj bi jo zakrivila Jane (nesreča se namreč odvije v zunanjosti polja). Nesreča priklene Blanche na invalidski voziček.
Film se z eliptičnim preskokom prevesi v psihološki triler. Sedaj ostareli igralki v predmestni dvonadstropni hiši živita le še od spominov na preteklo slavo. Blanche se ponosno občuduje v svojih starih filmih, Jane pa si še vedno prepeva pesmi iz otroštva, ki opevajo očeta. Njegova prisotnost je tako subtilno nakazana v ponavljajoči se glasbeni podlagi filma.
Jane poskuša obuditi svoje otroške sanje, v katerih ni prostora za njeno sestro. S svojim pretirano naličenim obrazom in groteskno mimiko postaja vse bolj podobna tisti mali deklici, ki se nikjer ne počuti tako domače, kot v soju žarometov.
Nenehni boj za mesto na piedestalu ju pahne v sadistično nočno moro. Fizično premoč ima sicer Jane, kar ponazarja tudi žabja perspektiva, s katere jo gleda Blanche, a zdi se, da je psihološko trpinčenje prav z njene strani mnogo hujše. Jane se na to odzove z vedno večjo krutostjo. S podlimi igricami sestro odvrača od hrane in pijače ter jo priklene na posteljo, od koder je njeno klavrno stokanje in ječanje komaj slišati.
Sestri se vse bolj pogrezata v spiralo sovraštva, ki spreminja hišo v kraj zločina. Statičnost kadrov poudarja ujetost njunega položaja. Utesnjujočo atmosfero slikajo repetitivnost gest, samega dogajanja, groteskne Janine pesmi … Blodnjava Jane izgublja stik z realnostjo, Blanche pa postaja vedno bolj nepokretna. Skupaj se odpeljeta na plažo, ki ju na nek način vrne v njuno otroštvo. V morskem vetriču zaigrata še zadnjo igro. Blanche razodene, da je za svojo invalidnost kriva sama in s tem Jane opere krivde. Ali Blanche išče končno pomiritev ali gre zgolj za premeteno zadnjo potezo, s katero bi si za vedno priborila zmago nad sestro?