Superhekerske sposobnosti v pomoč opeharjenim spletnim ljubimkam

Luka Marčetič v svojem novem kratkem filmu Detektiv Dorian (2021) z odlično uporabo suhega humorja preiskuje spletno goljufijo. Ženska (Teja Miholič), ki je žrtev spletne prevare, najame detektiva Doriana (Luka Marčetič), da s svojimi preiskovalnimi sposobnostmi odkrije spletnega goljufa.

Monotona mimika v izbranem igralskem stilu vzpostavlja suhi humor, ki oblikuje atmosfero filma. Mehanska brezizraznost na obrazih igralcev z uporabo srednjih bližnjih in bližnjih planov odlično doprinese h komičnosti dialoga. Kljub hladnim interakcijam in preprostemu besedilu je dinamika napeta in razvoj zgodbe vznemirljiv.

Kratka dolžina prizorov se povezuje z govorom in skupaj deluje humorno zelo odrezavo in direktno. Hladno barvno paleto temnih notranjih prostor, kjer se odvija večina prizorov, prekinejo kratki prizori daljnih planov, ko detektiv teče iz ene lokacije na drugo. Preiskava tako poteka zelo hitro in uspešno. Dogajalni prostor, omejen na stanovanja, in uporaba statične kamere poudarita vzdušje situacijske komedije.

Inovativno žepno kriminalko je Marčetič prvotno zasnoval kot serijo. Projekt, ki bi vseboval več epizod, pa je bil žal zavrnjen. Kljub temu se je režiser odločil, da posname kratki igrani film na podlagi scenarija pete epizode. Film s svežino in izvrstnim humorjem poda kritiko na aktualno problematiko spletnih prevar in človekovega odnosa do internetnih interakcij.