Triki odločanja
Pogovor s Jukko-Pekko Laaksom, Michaelom Pattisonom in Ingrid Beerbaum, člani žirije FEKK-a 2017
Velikokrat se zgodi, da se najbolj zanimive stvari v filmu dogajajo v prepletanju zvrsti, ko nisi siguren, ali gre za dokumentarec ali za fikcijo. V vsakem primeru gre za film, in če je dober, je preprosto dober ne glede na oznako.
Jukka-Pekka Laakso
Ostrenje pogleda: Je bila odločitev za najboljše filme soglasna?
Jukka-Pekka Laakso (JPL): Vedno je. Tudi če se z njeno odločitvijo ne strinjam, gre za skupno odločitev žirije. Karkoli se zgodi med žiranti, med njimi tudi ostane. Na koncu gre za odločitev žirije in ne posameznih članov.
Michael Pattison (MP): Bil sem že v žirijah, v katerih je prišlo do večjih nestrinjanj. Kar želite vprašati, je verjetno, ali je prišlo do kakšnih nesoglasij. Ni jih bilo.
Je bilo morda o katerem sklopu lažje odločati?
Ingrid Beerbaum (IB): Imeli smo ožji izbor. Ker je program zelo razčlenjen, je bila težka predvsem odločitev, kaj dati kateremu filmu.
MP: Pri slovenskem filmu smo razpravljali le o treh filmih. V FeKK YU pa med štirimi. Pri nacionalnem je bila izbira lažja. Zdi se mi, da se lahko strinjamo, da se izven igranega filma dogajajo bolj zanimive stvari.
JPL: Včasih moraš kot žirant izbirati med različnimi zvrstmi filma. Odločati med animacijo, dokumentarnim in igranim filmom je, kot bi moral izbirati med jabolki in hruškami.
Menite, da bi morali podeliti nagrade za vsako zvrst posebej?
IB: Ne, v resnici je dobro imeti mešanico, saj tako nikoli ne veš, kdo bo zmagal. Cilj takšnega festivala je, da prikaže, kaj se dogaja v regiji, kaj je zanimivo.
MP: Strinjali smo se, da bomo nagradili predvsem neigrane filme.
JPL: Velikokrat se zgodi, da se najbolj zanimive stvari v filmu dogajajo v prepletanju zvrsti, ko nisi siguren, ali gre za dokumentarec ali za fikcijo. V vsakem primeru gre za film, in če je dober, je preprosto dober ne glede na oznako. Na festivalu Tampere imamo ločene nagrade, se pa zvrsti dandanes močno prelivajo.
Prosim, opišite proces odločanja.
MP: Po ogledu filmov smo šli čez vsakega posebej. Šlo je predvsem za proces izločanja. Na koncu smo imeli od pet do deset filmov v vsakem sklopu. Nato smo izločali filme, ki so sicer bili dobri ali celo zelo dobri, ampak si po našem mnenju zaradi določenih razlogov niso zaslužili nagrade. Na koncu je ostalo nekaj filmov, med katerimi smo izbrali tiste, za katere menimo, da so vredni nagrade. Sicer gre vedno za vprašanje, zakaj je film dober, vendar imajo nekateri boljše razloge kot drugi.
JPL: Pomemben del žirantovega dela je, da v pogovoru ubesedi svoja stališča, vendar mora znati poslušati tudi druge in videti film skozi njihove oči. Seveda imaš svoj zorni kot, vendar se je treba skozi razpravo dokopati do skupnega rezultata. Tu je bilo lahko, imeli smo res dobre debate, že v začetku smo delili okus.
Ste po ogledu mnogih kratkih filmov iz bivše Jugoslavije opazili kakšen trend pri kratkem filmu?
IB: O trendih je zapleteno govoriti. Ker se na letošnjem Interfilmu osredotočamo na Balkan, sem obiskala festivale v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, Ljubljana je moja zadnja postaja. Filme s tega področja zaznamuje nekaj skupnega, vidi se, da gre za Balkan. Imajo določen humor, so melanholični. Ugotovila sem, da so se pred kratkim začeli ukvarjati z nedavno preteklostjo. Mogoče tu ravno ne moremo govoriti o trendu, sem pa temo zapazila že v več filmih.
JPL: Zadovoljen sem bil, da sem v več filmih opazil ohranjanje tradicije načina snemanja jugoslovanskih dokumentarnih filmov, ki jo opazimo tudi v nagrajenem hrvaškem filmu Oni samo prihajajo in odhajajo (Oni samo dolaze i odlaze, 2016). Bila mi je všeč že v osemdesetih, ko sem začel gledati kratke filme – gre za način opazovanja. Na celotnem področju zaznavam neko melanholijo, trendi pa se zdijo bolj univerzalni. Televizija in videospoti vplivajo na to, kako so filmi narejeni. Všeč mi je, da so še vedno zelo filmski. Da jih lahko zares ceniš, si jih moraš ogledati na velikem platnu, kjer niso utesnjeni – niso narejeni za gledanje doma ali na telefonu.
Bi mladim priporočili kak naslov ali avtorja?
JPL: Tako za filmske ustvarjale kot tudi za kritike velja, da naj gledajo vse.
IB: V kratkem filmu lahko poskusiš veliko novih stvari, vendar to ni le za preizkušnja pred celovečercem. Tudi kratki film mora biti film.
JPL: Tako je, kratki film ne bi smel biti le vizitka za tvojo prihodnost, ampak nekaj, kar moraš posneti.