Upor nasilju
Volčji sin (Fils du loup, 2015) je tretji kratki film na mednarodnem festivalu v Locarnu nagrajene mlade francoske avtorice Lole Quivoron, rojene leta 1989 v Parizu. Študirala je moderno književnost in magistrirala s področja filma, leta 2012 pa je pričela študij režije na francoski La Fémis.
Film v medlih jesenskih tonih sledi mlademu Johnnyju, ki mu oče kupi prvega policijskega psa po imenu Iron ter ga uči obvladati in trenirati. Uči ga, kako govoriti s psom, uči ga ostrine, jasnosti in odločnosti, hkrati pa ne sme biti preveč privzdignjen in zadirčen. Prav ti dve lastnosti se odražata tudi v očetovem odnosu do sina. Oče zahteva, da je sin do psa gospodovalen, pes pa naj bi ga obranil pred nevarnostjo, ki je sploh ni.
Ko se sinu trening nasilja upre, odvrže ovratnico in odvihra stran. S kamero, osredotočeno na njegovo glavo, avtorica prikaže Johnnyjevo notranjo bitko med očetom in psom – med hlapčevstvom in svobodo, represijo in mirom, nasiljem in bratstvom. Odloči se, da bo psa poiskal. Tako se odpravi v podzemne predore in bunkerje – v globine svoje zavesti. Tam najde psa z mrtvim zajcem, ki čepi v prazni sobi in ga mirno čaka. Johnny se mu s svetilko v rokah počasi približa in ga počasi – in prvič v filmu tudi z nežnostjo in občutkom – poboža. Dvigne zajca in se skupaj s psom napoti ven. Tam zaslišita lajanje psov, ki jih urijo v središču zapuščenega vojaškega kompleksa in Iron zdrvi na vzpetino, ki obkroža vadišče. Johnny mu sledi, a ker je pobočje blatno in spolzko, mora ulovljenega zajca izpustiti iz rok. S tem pade zadnji dvom o samem sebi, njegova zajčja strahopetnost se skotali navzdol po hribu. Čaka ga dolga, strma in spolzka pot.
Ko se povzpne na vrh hriba, na vadišču zagleda očeta in njegove prijatelje, kako urijo svoje pse in se nazadnje napotijo v rov. Družba, ki jo vidi, se mu zagabi. Vse, kar poznajo, sta represija in surovost.