Vzpon ženske

Znanstvenofantastični B film Napad velikanke (Attack of the 50 Foot Woman, 1958) režiserja Nathana Jurana (Hertza), ki se odvije v hitrem tempu, na prvi pogled ponudi poplesujoče pretepanje, manično kričanje, histerično ljubezen prevarane ženske in brezpogojno slo po denarju. V mestu, kjer ugled pomeni vse in mediji oblikujejo realnost, se premožna glavna junakinja Nancy srečuje z nerazumevanjem iz okolice. Medtem ko njen brezbrižen mož hlepi po njenem denarju in drugih ženskah, se počuti izdano in se zateče k alkoholu. V trenutku nerazsodnosti, zaslepljena od jeze po prepiru z možem, med bežanjem po kalifornijski puščavi naleti na vesoljski satelit …

V satelitu je moški – velikan. Nancy proda moč v zameno za dragocen diamant. Oblikuje jo po sebi – poveča jo v velikanko, ki se sedaj dviga nad prej pokroviteljskimi ljudmi. Dvigne se tudi nad svoje nesrečno razmerje, ki se ga je tako močno oklepala. Neodvisnost, ki jo »prinese« velikanska pojava, je v filmu prikazana z dvojno ekspozicijo, ki velikanko popolnoma odlepi od okolice. Zares pa se zdi, da ni mogoče govoriti o neodvisnosti, saj moč pride – ironično – z moškega v satelitu, kar je tudi odraz časa, v katerem je bil film posnet (1958). Velikanka namreč ne glede na svojo velikost še zmeraj vzdihuje po ljubem, hkrati pa v svoji ogromnosti ruši vse pred seboj. Njena moč je torej tako kot njena podoba, ki simbolizira to moč, zgolj navidezna, znanstvenofantastična.