Zakaj smo že tu?

Včasih je za film potrebna zgolj ena kamera in bolj kot je ta skrita, bolj pristno se zdi življenje, ki ga zajame. Nasmej se in svet ti bo vrnil nasmeh (Smile and the World Will Smile Back, Yoav Gross, Ehab Tarabieh in družina Al-Haddad, 2014) je dokumentarni film, ki skorajda brez rezov ponudi dvajsetminutni vpogled hišo palestinske družine Al-Haddad, kjer je izraelska vojska izvedla rutinski pregled. Kamera v rokah palestinske družine ni namenjena čim bolj pristnemu prikazu dogajanja, saj to priredi – osebe na obeh straneh se prisotnosti kamere zavedajo –, služi pa tudi kot neke vrste varovalo med obema stranema.

Po zakonu je izraelski vojski dovoljeno nenapovedano vstopati v domovanja palestinskih družin, njim pa ni prepovedano tega »pregleda« snemati. In ravno snemanje v danem primeru deluje kot obrambno dejanje, s čimer se družina zavaruje pred morebitnimi nepravilnostmi ali celo uporabi nasilja. Kamero si člani družine podajajo med seboj in postavljajo na police. Sprva jo prikrijejo, ko pa jo vojaki opazijo, jih z njo vselej spremljajo, medtem ko se ji ti se ji poizkušajo izmikati. Tako se poraja le vprašanje, kaj bi bilo, če kamera ne bi bila prisotna.
Palestinska družina, ki je ravnokar deležna pregleda, se do izraelskih vojščakov obnaša spoštljivo, čeprav na trenutke z odporom storijo, kar jim je zaukazano, tako pa le krepijo njihovo agresijo – tudi naveličanost –, ki nikoli ne izbruhne prav zaradi protiorožja – kamere. Ozračje je napeto, a verjetno zgolj zaradi prisotnosti orožja in ne zaradi ideološke stranice izraelsko-palestinskega spora. Slednji ni nikoli prav zares izpostavljen, s čimer protagonisti ne izpadejo kot zagreti ali »pripadniki izraelske strani« ali »pripadniki palestinske strani«, temveč kot ljudje, ki so na nasprotnih si bregovih ne zaradi lastnih, temveč zaradi odločitev vladajočih.

Na koncu skupina vojakov enega iz družine potisne ob zid, ta pa na to odreagira s smehom. Vojaki vztrajajo, da ne bodo odšli, dokler se ne preneha smejati. Smeh pa se v tem primeru, bolj kot recimo nasilen izbruh in borba, kaže kot učinkovito dejanje protesta a ne zoper »nasprotnike« (vojake, ki se sčasoma sprostijo in odidejo), temveč tiste druge nasprotnike, ki jih film direktno sicer ne prikaže, temveč nanje vselej zgolj namiguje.