KINO!/Ostrenje pogleda izredno VI.: po Karpo diem smo se zasidrali v jugoslovanskem novem filmu: V morda celo najbolj kultnem delu jugoslovanskega novega filma Ko bom mrtev in bel (Kad budem mrtav i beo, 1967) Živojin Pavlović skozi Džimija Barko, dvajsetletnika brez službe in ambicij, ki tava, plove po širjavah srbske province, razgrne problem mladine pri vključevanju v družbo – po avtorjevih ...
»Če srečate Karpa Godino in ne veste, kdo je, boste v najboljšem primeru pomislili, da je bivši boksar, ki se skriva za brado, ali 'model', po katerem je pokojni Fjodor Mihajlovič poimenoval najnevarnejšega Karamazova. Meni osebno se zdi kot medved in zmeraj ga sprašujem, kako lahko tako izgleda, hkrati pa je najboljši jugoslovanski filmski snemalec. Dejstvo, da me zaradi tega ni nikoli klofnil...
Integralna verzija besedila se nahaja v tiskanem KINU!