Na povsem samosvoj način tematiziraš problematiko imigrantske politike. Kakšen je bil vzgib za snemanje (takšnih) filmov? Snemaš zelo neposredne filme. Kako bi opisal svoj pristop? Sans papiers obravnavaš kot sebi enake, obravnavaš jih kot subjekte in ne objekte. … a ne gre za estetizacijo ... Zdi se, kakor da se zmeraj nahajaš v samem središču dogajanja … Kako bi opredelil svoj odnos do realno...
Kako bi sam opredelil tisto, kar te je spravilo k snemanju filma Oča (2010)? Figuri očeta in sina sta na začetku skoraj povsem abstraktni, celo vizualno zliti z naravo, ki ju obdaja, in se šele počasi v teku filma oblikujeta v konkretna lika s konkretnimi družinskimi, družbenimi in celo političnimi ozadji. Vseeno ne moremo mimo tega, da figuro očeta med filmom vse bolj družbeno opredeljuješ. Na...
Ob gledanju vaših filmov, sistematičnem, kronološkem gledanju, sem imela občutek, da sem priča potovanju. Po eni strani filmi tematizirajo potovanje. Toda čeprav si vaših filmov ni mogoče misliti, ne da bi mislili na problematiko migracije, o čemer pripovedujejo in kar je tudi njihov raison d'être, me je fasciniralo še neko drugo potovanje: potovanje filmarja, ki se približuje »svojemu« filmu. ...
Kaj se je zgodilo, da si se leta 1973, pri enaindvajsetih, znašel ob Soči s super 8-milimetrsko kamero in posnel svoj prvi film, Ples kamere? Pa pogrešaš to rudimentarnost, danes, ko je mogoče vizualizirati praktično vse? Kako poteka relacija med abstraktno idejo nekega filma in oblikovanjem njegove snovi? Sunhopsoon (1976) je tak film, kjer čakaš in čakaš na neko efemerno svetlobo, ki se podi ...
Vaše filme na 8-ilitrskem traku umeščam na konec zlatega obdobja amaterskega filma, na začetek video obdobja. Ali ste sodelovali s studiem Unikal, kjer so snemali 16-milimetrske filme? Prodrli ste s filmom Ples mask (1971). Najprej ste ta film predvajali na Festivalu mladinskega filma. Je bila večina vidnejših avtorjev mlajših let? Kdaj ste se srečali s filmom? Zanimivo je, da izpostavljate in ...
Kako danes gledate na tisti čas polne predanosti filmu? Kakšen je bil pravzaprav tisti čas sredi šestdesetih let? Prebral sem scenarij, ki ste ga napisali za ta osem minut dolg film. Pri Proustu ste si izposodili le motiv in ne vsebine. Vaše dojemanje tega motiva je napolnjeno z drugačnimi izkušnjami. Za gledalca pa ste podobno domnevali, da bo isti motiv napolnil s svojimi izkušnjami. Takratne...
Lahko za začetek poveš nekaj o samih začetkih svojega filmskega ustvarjanja? Kdo je odgovoren za tvoje prve korake v svet filma, komu se imaš zahvaliti? Tvoja filmografija, ki naj bi vsebovala blizu 150 kratkih enot, je zagotovo ena najobsežnejših, ne samo v domačem kontekstu. Lahko morda poveš kaj več o svojem, očitno zelo specifičnem načinu snemanja filmov? Z drugimi besedami: kako ti je v ta...
Lahko opišete, kaj vas je privedlo k filmu? Ste pa zato vseeno prišli k Matjažu Klopčiču, kar je bilo gotovo veliko bolje? Kako je potem prišlo do teh prvih poskusov, do filmov Nekaj informacij ter Zato in tako? Naslednji film, H20 je že precej bolj očitno eksperimentalen. Od kod je prišlo to znanje o montaži in različnih izraznih postopkih? Pri naslednjih filmih, ki so že delo Nuše in Sreča Dr...
Po ogledu tvojega dosedanjega dela, treh dokumentarcev, ki si jih posnela v razponu od leta 2002 do 2008, se mi je zazdelo, da si kot ustvarjalka nekako razpeta med svojima dvema domovoma: med Belgijo, kjer živiš in ustvarjaš zadnjih deset let, ter med Balkanom, kjer si živela pred tem in kamor se vračaš po svoje teme. Kako to? S svojima prvima dvema filmoma, enournima Saja in Mira ter Sestri (...
Miha, si eden redkih slovenskih režiserjev, trenutno celo edini, ki je svojo celotno kariero posvetil ustvarjanju mladinskih filmov: od Jebiga (2000) in Na planincah (2003), pa vse do lanskoletne Distorzije in filma Gremo mi po svoje, ki bo dokončan letos. S kar štirimi mladinskimi filmi si tako v slabem desetletju ujel obseg tovrstnega opusa našega sicer najbolj znanega režiserja mladinskih fi...