Udeležencem filmsko-kritiške delavnice »Ostrenje pogleda« je v okviru FeKK – festivala kratkega filma v Ljubljani estonski producent in režiser Peter Murdmaa predstavil svoj pogled na kratki film. Začel je s primerjavo kratkega (igranega) in celovečernega filma. Meni, da kratki film avtorju ponuja več ustvarjalne svobode kot celovečerec, saj gre pri tem za večje vsote denarja in več ljudi odloč...
Retrospektiva Yurija Ancaranija popelje v ne tako zelo oddaljeno preteklost, saj je italijanski filmar prikazane kratke filme posnel v obdobju med leti 2010 in 2014, vsako leto (z izjemo leta 2013) po enega. Enakomeren časovni trak ponuja odličen vpogled v postopen razvoj ideje – prikaz spregledanih herojev vsakdana. Trilogijo Železna bolezen (La malattia del ferro, 2010–2012) odpre film&n...
V svojem delu avtor več časa posveti preoblačenju potapljača v opremo kakor dejanskemu potapljanju. Tu je moč hitro zaznati, da ne gre za videasta s težnjo po čim objektivnejšem predstavljanju določene teme v smislu natančnega opisa ali celo reportaže. Yuri Ancarani v svojih filmih obravnavano temo odreši okov realističnega prikaza in jo preobrazi v estetsko dovršeno ter skrbno detajlirano kore...
Sklop filmov , ki jih je posnel italijanski režiser Yuri Ancarani, Šef (Il Capo, 2010), Ploščad Luna (Piattaforma Luna, 2011) in Da Vinci (2013), odseva odnos med človekom in strojem. Po eni strani avtor slavi stroje, ki jih postavlja v središče kadra in s tem prikazuje odvisnost človeka od stroja. Človek je potreben zgolj še za tekoče delovanje mehanizma in prever...
Italijanski filmar in video umetnik Yuri Ancarani v svojem delu raziskuje redko videne situacije. Stilizirano, z dokumentarističnim pristopom išče estetiko v surovosti grobega mehanizma strojev in ljudi. V seriji treh kratkih filmov Železna bolezen (La malattia del ferro, 2010–12) se tako osredotoči na tri visoko specializirane poklice. Po besedah avtorja se naslov nanaša na frazo&nbs...
Yuri Ancarani je v Milanu delujoči italijanski režiser, ki od leta 2000 snema predvsem kratkometražne filme, posnel jih je 21. Nekateri delujejo avtonomno, drugi pa tvorijo tematske sklope, kot so na primer Spomini za sodobnike (Ricordi per moderni, 2000–2009), trilogija Železna bolezen (La malattia del ferro, 2010–12), ki jo sestavljajo Šef (Il Capo, 2010), P...
Ko pomislim na grozljivko v najbolj klasičnem možnem smislu, sprva pridejo na misel scene odročnih hiš, kjer ima serijski morilec popolno oblast nad prikazanim teritorijem. Spekter likov, ki eden za drugim umirajo, na koncu pa preživi osrednji junak. Še vedno smo tu (We Are Still Here, 2015) režiserja Teda Geoghegana pri tem ne zaostaja v prikazu. prav takšnega načina pripovedovanja. ...
Napad velikanke (Attack of the 50 Foot Woman, 1958) režiserja Nathana Jurana je svojevrstna grozljivka, za katero se zdi, da to niti ne želi biti, in dopolnjuje avtorjev opus filmov, ki tako ali drugače posegajo po znanstvenofantastičnih elementih. V ospredje dogajanja sta postavljena zakonca Archer: Nancy, alkoholičarka iz premožne družine, in Harry, za tiste čase tipični predstavnik bars...
Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What Ever Happened to Baby Jane?, 1962) Roberta Aldricha mojstrsko razgalja temno plat zgodnjega hollywoodskega blišča in bede. V uvodni sekvenci spoznamo mlad igralski up – Baby Jane Hudson, ki jo zastopa njen oče. Na pogled nedolžno dekle žanje aplavze, v pesmih pa poveličuje svojega očeta. Skrbno načrtovani kadri še poglobijo občutek lažnega odrskega opev...
Kultni psihološki triler Kaj se je zgodilo z Baby Jane? (What Ever Happened to Baby Jane?, 1962) avtorja Roberta Aldricha v svojem minimalizmu doseže izjemno efektivnost. Zgodba se odvija v hollywoodski vili, kjer se dve sestri, upokojeni filmski igralki, znajdeta v medsebojnem konfliktu, prepletenem s spletkami, zamerami, prezirom, prevzetnostjo in tudi norostjo. Potem ko Blanche Hud...