V začetnem prizoru filma Buñuel v labirintu želv (Buñuel en el laberinto de las tortugas, 2018) je protagonist Buñuel prikazan v otroških letih s svojo družino. To je že podlaga za vse sledeče dogodke v filmu, saj predstavi njegove odnose z bližnjimi, ki motivirajo njegovo kasnejše obnašanje, nenadne čustvene obrate, nepredvidljive odločitve. Zdi se, da je bistvo tega prizora njegov odnos z oče...
Film Zakaj polži nimajo nog (Warum Schnecken keine Beine haben, 2019) režiserke Aline Höchli nas postavi v mesto, kjer prevladuje hiter in podjeten ritem življenja. V ospredju dogajanja so polži, ki tega ritma ne dohajajo več. Na delovnem mestu so obdani z delovnimi čebelami, ki se na pospešeni ritem bolje prilagajajo. Pri tem dobimo občutek, da jih življenja drugih pretirano ne zanim...
Razvoj tehnologije in socialna omrežja nam navidezno omogočajo, da smo vedno v stiku s svojimi prijatelji. Tudi mladi protagonist filma The Lonely Orbit (2019) ima pri sebi ves čas telefon. Ploskovita 2D animacija, ki vsebuje le tri barve – modro, belo in oranžno, prikaže mladega satelitskega tehnika, ki je kljub svoji sanjski službi nezadovoljen. Pogreša namreč svoje prijatelje, s ka...
Omrežje predstavlja vmesni prostor, po katerem potujejo informacije, čeprav si je morda pojav zaradi nesnovnosti težko zamisliti, pa se ga vseeno da dojeti in s tem tudi izrabiti v svojo korist. Tako so recimo med 50. in 70. leti, ko so bili stacionarni telefoni edina možnost komunikacije na daljavo, izumili modre kocke, s katerimi so prelisičili operaterja in se izognili plačevanju dragih klic...
Smrt matere Jugovićev (Smrt majke Jugovićev, 2019 ) je kratki animirani film Mihajla Dragaša, ki sledi materi rodbine Jugovićev, ki jo preganjajo kruti prizori smrti njenega moža in njunih devetih sinov. V filmu se prepletajo podobe smrti in herojskega bojevanja, sestavljajo ga kontrasti tako v barvi (rdeča-črna, modro-črna, črno-bela) kot tudi kontrasti med samimi prizori. Tisti, ki preds...
Kako gnije lutka? To navidezno neskladje med organskim in neorganskim v mediju lutkovne animacije zanima Barbaro Rupik v njenem Utelešenju (Wcielenie, 2017). V računalniški in risani animaciji prikaz krvi, solz ali gnitja avtorjem ne predstavlja posebnih težav, saj reprezentacija teh z risbo ni drugačna od reprezentacije dugih anorganskih elementov sveta. Zanimivo vprašanje pa predsta...
Družba prihodnosti, ki živi v preteklosti in ob tem pozablja živeti sedanjost. Ali: »Vsi smo le še turisti po lastnih spominih,« kot reče nepopolna rezervna kopija Emily. Družba prihodnosti, drugi del: Teža tujih misli (World of Tomorrow Episode Two: The Burden of Other People’s Thoughts, 2017) Dona Hertzfeldta je epsko potovanje vase, vrtoglavi skok v zajčjo luknjo človeške podzavest...
Carlotta trpi za redko nevrološko motnjo, ki se imenuje obrazna slepota. Ko se pogleda v ogledalo, ne prepozna svojega odseva, prav tako ne prepoznava obrazov drugih. Valentin Riedl in Frédéric Schuld v filmu Carlotta’s Face (2018) predstavita, kako je Carlotta doživljala bolezen v otroštvu in na kakšen način je kasneje prav zaradi te bolezni začela umetniško ustvarjati. Carlotta je b...
»Jezik in prizori v filmu so primerni za kaljenje miru.« Takšen je uvod v večkrat nagrajeni madžarski animirani celovečerec Okrožje! (Nyócker!, 2004), ki je nastal pod režijsko taktirko Árona Gauderja. Žal osiromašen prevod prepreči, da bi v celoti zajeli sočen jezik dialogov in pesmi – ujeti pravi ritem in pomen ulične madžarščine in romščine bi od prevajalca zahtevalo veliko večji a...
Vračanje h koreninam, da bi bolje razumel, od kod izhajaš, in spoznavanje okoliščin prednikov, ki so vplivale na tvojo pozicijo v sedanjosti, niso nič novega. Režiserki Zélie Durand-Khalifat in Dal Park z animiranima dokumentarcema obnovita vez s svojimi starimi starši. Če ena to stori dobesedno, ko se iz Nemčije odpravi na obisk k babici v Južno Korejo, druga to naredi posredno, skozi pozablje...