Jeanne, profesorica filozofije, se na zabavi spoprijatelji z Natašo, mlado pianistko. Pove ji, da je njen fant na potovanju in da – raje kot doma – čas prebije v njegovem stanovanju, čeprav sama ne ve povsem zakaj. Ne ve niti, zakaj je na zabavi – oziroma, kot reče sama, ve in hkrati ne ve, kar kaže na to, da o sebi sproti ne razmišlja kaj dosti. A v dialogih z drugimi osebami izpade kot pravo ...
Trainspotting (1996) britanskega režiserja Dannyja Boyla, posnet po knjižni predlogi škotskega pisatelja Irwina Welsha, tematizira odvisnost od drog, kriminal in vlogo posameznika v družbi, česar ne prikaže na trpek način. Glavni junak Renton prevprašuje svoj obstoj. Težko se sooča z življenjskimi razmerami. Ne priznava brezumnega potrošništva. Takšno življenje zavrača s tem, da se predaja...
Skozi animirano legendo o Princesi Mononoke, ki izhaja iz japonske tradicije, Hayao Miyazaki poda univerzalno sporočilo o težavnem sobivanju človeka in narave. Princ Ashitaka mora zapustiti svojo vas, da bi se soočil s prekletstvom, ki presega spore med človekom in bogovi. Na poti srečuje mnogo tipiziranih oseb in bitji japonskih legend, ki se na koncu združijo v vrhuncu spopada med človekom in...
Jean Rouch je s prelomnim filmom Jaz, črnec (Moi, un noir, 1959) premikal ustaljene konvencije snemanja dokumentarcev in je s t. i. filmom resnice (cinéma vérité) na novo definiral (pod)žanr dokumentarnega filma. Izhajajoč iz antropološke ideje je želel raziskati Afriko. Odpravil se je na Slonokoščeno obalo, kjer je s kamero devet mesecev sledil vsakdanjemu življenju različnih posamez...
Zdi se, da o Afriki, ki nam je geografsko sicer relativno blizu, vemo sorazmerno malo. Večino znanja o njej pridobimo v srednji šoli, tam pa se tudi konča, če se ne ravno usmerimo v to področje. Kot drugi in zagotovo tudi precej širši vir informacij o tej celini so naravoslovni dokumentarci, ki pa velikokrat delujejo po že ustaljenih vzorcih. Prikažejo vse, od vegetacije do živalskega kraljestv...
Film Vrtoglavica (Vertigo, 1958) cineasta Alfreda Hitchcocka se sicer odvija v sproščenem ritmu, vendar se suspenz ustvarja z zanimivimi zapleti. Hitchcock, mojster suspenza, napetost gradi še s pomočjo dramatične glasbe in uporabo drugih filmskih elementov. Zgodbo v grobem sestavljata dva dela. V njej nastopata glavna lika John Ferguson – krajše Scottie – in Madeleine Elster/Judy Bar...
»Ko sem se ozrl na svet okoli, sem spoznal, da ljudje jemljemo grozo in nasilje kot nekaj vsakdanjega. Tudi najbolj občutljive med nami redkokdaj šokira kakšna stvar. Izhajal sem iz tega ter želel ustvariti nekaj, kar bi gledalca obenem šokiralo, hkrati pa bi ga navdalo z nekim optimizmom, da je možnost spremembe na voljo.« Tako je Hal Hartley, ameriški režiser in eden glavnih predstavnikov ame...
Jean-Luc Godard se v svojem celovečernem prvencu Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960), za katerega je zgodbo napisal njegov novovalovski kolega François Truffaut, osvobodi vpliva italijanskega neorealizma, ki je zaznamoval francoski povojni film, in preide v nekoliko bolj abstraktno filmsko govorico, še vedno pa se dotika izredno življenjskih tem. Avtor raziskuje razmerje med mo...
Jean–Luc Godard je v filmu Do zadnjega diha (A bout de souffle, 1960) poustvaril klišejski filmski motiv – zaljubljenca, ki ne morata drug brez drugega in sta tako zaslepljena v svoji »nori« zaljubljenosti, da, ko sta skupaj, pozabita na cel svet. Do zadnjega diha je film, prežet z ljubeznijo, na ravni filmske govorice pa z eksperimentalnimi tehnikami, ki jih Godard vpeljuje...
Kaj se zgodi z otrokom, ki je prepuščen samemu sebi, je brez nadzora in vzgoje staršev? Jih v osebnostnem razvoju otrok prehiti ali pride do propada njegovih vrednot? Kakšne so institucije in načini, s katerimi skušajo otroke vzgajati in vzgojiti v navzven vzorne starše in odrasle? Kakšno je razmerje med bogatejšim in revnejšim slojem? To prevprašuje François Truffaut v celovečernem prvencu&nbs...